Usposabljanja za uporabo inovativnih oblik poučevanja na Univerzi v Ljubljani

Objavljeno:

V obdobju od decembra 2018 do marca 2019 je bilo v okviru projekta INOVUP na Univerzi v Ljubljani organiziranih in izpeljanih 7 usposabljanj za uporabo inovativnih oblik poučevanja v visokem šolstvu. Usposabljanja so naslovila širok nabor tem: od mentoriranja (kompetence mentorja, načrtovanje priprave in izvedbe ter evalvacija mentorstva) in izzivov ocenjevanja znanja, do vprašanj vzpostavljanja vključujoče skupnosti in prožnih oblik dela z različnimi skupinami študentov v visokošolskem prostoru.

Skupno se je usposabljanj udeležilo 152 posameznikov, večina se je udeležila enega, nekateri, bolj zagreti posamezniki, pa so se udeležili dveh ali celo več usposabljanj. Po usposabljanju so bili vabljeni k izpolnjevanju evalvacijskega vprašalnika, saj mnenja udeležencev usposabljanj predstavljajo pomemben prvi kazalnik vsebinske in organizacijske ustreznosti usposabljanj prav tako pa služijo kot izhodišče za pripravo še kakovostnejših in vsebinsko ustreznih usposabljanj

Skupno slabe tri četrtine (71 odstotkov) udeležencev usposabljanj je bilo z Univerze v Ljubljani, dobra sedmina (15 odstotkov) udeležencev s samostojnih visokošolskih zavodov, dobrih (6 odstotkov) z Univerze v Mariboru, zabeležena pa je tudi udeležba visokošolskih učiteljev in sodelavcev z Univerze v Novem mestu, z Univerze na Primorskem in z Univerze v Novi Gorici (skupaj skoraj 8 odstotkov). Z ljubljanske univerze je bil obisk največji med visokošolskimi učitelji z Zdravstvene, s Filozofske, z Biotehniške in z Veterinarske fakultete, sicer pa so se na usposabljanja prijavljali in se jih tudi udeležili iz 24 članic.

Analiza evalvacijskih vprašalnikov, s katerimi smo zbrali mnenja udeležencev o usposabljanjih, je pokazala, da je delež udeležencev, ki so usposabljanja ocenili kot zelo ustrezna, izredno visok, saj se giblje med 80 in 98 odstotki, 86,5 odstotkov vseh udeležencev pa je potrdilo tudi, da so se njihova pričakovanja večinoma ali v celoti uresničila. Ta podatek predstavlja potrditev dosedanjega dela organizatorjev in izvajalcev usposabljanj, ki poskušajo z vključevanjem različnih vsebinskih področij vzbuditi zanimanje čim širše publike.

Udeleženci so v več kot 90 odstotkih kot ustrezno oziroma zelo ustrezno ocenili dinamiko in organizacijo izvajanja usposabljanja, nazornost predstavitve in vodenje dela v okviru posamezne dejavnosti, spodbujanje k delu in nadaljnjemu usposabljanju s področja ter načine motiviranja udeležencev s strani izvajalcev. V visokem deležu so udeleženci ocenili tudi kakovost diskusije in vzpostavljen profesionalni odnos izvajalca do udeležencev, kar je vodilo za prav tako visoko ocenjeno delovno vzdušje.

Več kot tri četrtine tistih, ki so vprašalnik izpolnili, se je strinjalo tudi, da sta za usposabljanja izbrana ustrezna termin in lokacija (77, 1 odstotek, 75,6 odstotkov), prav tako so v skoraj enakem deležu potrdili, da je dodeljen ustrezen čas za obravnavo vsebine (74,6 odstotkov), mnogi pa so poudarili tudi, da bi lahko bila usposabljanja tudi daljša.

Udeleženci so podali številne odlične predloge za dopolnitev usposabljanj, odpirali so teme, ki jih bodo izvajalci podrobneje razčlenili za prihodnje izvedbe, ter izrazili mnenja o možnostih izboljšanja dostopnosti usposabljanj v študijskem letu. Med največkrat predlaganimi predlogi so načrtovanje študijskega procesa, ocenjevanje in evalvacija dela s študenti, pristopi za delo z velikimi skupinami študentov in predstavitev dobrih praks, kar pa že tudi poteka v okviru dejavnosti prenosa znanja s tujih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov.